Informativne oddaje

VEČ ...|27. 7. 2025
Utrip dneva dne 27. 7.

  • Papež pri opoldanski molitvi: Gospod nam vedno prisluhne, čeprav ne tako in takrat, ko bi mi želeli
  • Padavine slabijo, največ jih je bilo na Gorjancih, večjih težav niso povzročile.
  • Milena Miklavčič ob predaji podpisov za referendum: Med nami so takšni, ki potrebujejo objem in skrb, ne pa, da jih odstranimo.
  • Škof Matjaž: Slovenci in Slovenke ne potrebujemo pomoči pri samomoru.
  • Izraelska vojska bo v delih Gaze vsak dan začasno prekinila operacije in s tem omogočila prihod humanitarne pomoči; prvi konvoj v enklavo že prispel.
  • Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potrebi po reformah.
  • Diplomat Cerar: Izrael je v Gazi dosegel svoj cilj, vojaško je porazil teroristično gibanje Hamas. Čas je za konec prelivanja krvi.
  • ŠPORT: Pred Pogačarjevim kronanjem v Parizu še trikrat na Montmartre.

Utrip dneva dne 27. 7.

  • Papež pri opoldanski molitvi: Gospod nam vedno prisluhne, čeprav ne tako in takrat, ko bi mi želeli
  • Padavine slabijo, največ jih je bilo na Gorjancih, večjih težav niso povzročile.
  • Milena Miklavčič ob predaji podpisov za referendum: Med nami so takšni, ki potrebujejo objem in skrb, ne pa, da jih odstranimo.
  • Škof Matjaž: Slovenci in Slovenke ne potrebujemo pomoči pri samomoru.
  • Izraelska vojska bo v delih Gaze vsak dan začasno prekinila operacije in s tem omogočila prihod humanitarne pomoči; prvi konvoj v enklavo že prispel.
  • Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potrebi po reformah.
  • Diplomat Cerar: Izrael je v Gazi dosegel svoj cilj, vojaško je porazil teroristično gibanje Hamas. Čas je za konec prelivanja krvi.
  • ŠPORT: Pred Pogačarjevim kronanjem v Parizu še trikrat na Montmartre.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 7.
  • Papež pri opoldanski molitvi: Gospod nam vedno prisluhne, čeprav ne tako in takrat, ko bi mi želeli
  • Padavine slabijo, največ jih je bilo na Gorjancih, večjih težav niso povzročile.
  • Milena Miklavčič ob predaji podpisov za referendum: Med nami so takšni, ki potrebujejo objem in skrb, ne pa, da jih odstranimo.
  • Škof Matjaž: Slovenci in Slovenke ne potrebujemo pomoči pri samomoru.
  • Izraelska vojska bo v delih Gaze vsak dan začasno prekinila operacije in s tem omogočila prihod humanitarne pomoči; prvi konvoj v enklavo že prispel.
  • Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potrebi po reformah.
  • Diplomat Cerar: Izrael je v Gazi dosegel svoj cilj, vojaško je porazil teroristično gibanje Hamas. Čas je za konec prelivanja krvi.
  • ŠPORT: Pred Pogačarjevim kronanjem v Parizu še trikrat na Montmartre.
VEČ ...|27. 7. 2025
Utrip dneva dne 27. 7.
  • Papež pri opoldanski molitvi: Gospod nam vedno prisluhne, čeprav ne tako in takrat, ko bi mi želeli
  • Padavine slabijo, največ jih je bilo na Gorjancih, večjih težav niso povzročile.
  • Milena Miklavčič ob predaji podpisov za referendum: Med nami so takšni, ki potrebujejo objem in skrb, ne pa, da jih odstranimo.
  • Škof Matjaž: Slovenci in Slovenke ne potrebujemo pomoči pri samomoru.
  • Izraelska vojska bo v delih Gaze vsak dan začasno prekinila operacije in s tem omogočila prihod humanitarne pomoči; prvi konvoj v enklavo že prispel.
  • Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potrebi po reformah.
  • Diplomat Cerar: Izrael je v Gazi dosegel svoj cilj, vojaško je porazil teroristično gibanje Hamas. Čas je za konec prelivanja krvi.
  • ŠPORT: Pred Pogačarjevim kronanjem v Parizu še trikrat na Montmartre.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 2. 2025
Danes bomo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki na portalu Domovina.je nosi naslov (Jugo)nostalgija.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. 

V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … 

Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. 

Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. 

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed.  Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. 

V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.

Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. 

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. 

Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

Danes bomo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki na portalu Domovina.je nosi naslov (Jugo)nostalgija.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. 

V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … 

Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. 

Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. 

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed.  Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. 

V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.

Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. 

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. 

Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Danes bomo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki na portalu Domovina.je nosi naslov (Jugo)nostalgija.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. 

V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … 

Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. 

Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. 

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed.  Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. 

V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.

Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. 

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. 

Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

VEČ ...|17. 2. 2025
Danes bomo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki na portalu Domovina.je nosi naslov (Jugo)nostalgija.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. 

V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … 

Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. 

Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. 

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed.  Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. 

V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.

Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. 

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. 

Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

VEČ ...|27. 1. 2025
Milena Miklavčič: Brezčutnost

Avtorica obravnava brezčutnost v sodobnem svetu, vpliv pomanjkanja empatije na odnose in skupnosti, ter psihološke posledice površinskih interakcij. Poudarja pomen refleksije in gradnje zdravih odnosov za bolj empatičen svet.

Milena Miklavčič

infodomovinakomentarzdravstvopolitikasodstvobrezčutnostMilena Miklavčičempatijaodnosiskupnostipsihološke posledicepovršinske interakcijerazvojnasiljeempatičen svet

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Od slike do besede

VEČ ...|17. 10. 2023
Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Od slike do besede

Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

VEČ ...|17. 10. 2023
Milena MIklavčič

Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače. 

Mateja Subotičanec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 7. 2023
Milena Miklavčič: Kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju

Za vsako razmišljanje, za malodane vsak korak, ki ga storimo, potrebujemo ”odskočno desko”, ki nas vodi po poti do samoopredelitve ob problemu, ki nam zastavi korak. Tudi za današnji komentar o izplačilu tako imenovane ”zavrnjene nagrade” sem si izbrala dve ”odskočni deski”.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju

Za vsako razmišljanje, za malodane vsak korak, ki ga storimo, potrebujemo ”odskočno desko”, ki nas vodi po poti do samoopredelitve ob problemu, ki nam zastavi korak. Tudi za današnji komentar o izplačilu tako imenovane ”zavrnjene nagrade” sem si izbrala dve ”odskočni deski”.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju

Za vsako razmišljanje, za malodane vsak korak, ki ga storimo, potrebujemo ”odskočno desko”, ki nas vodi po poti do samoopredelitve ob problemu, ki nam zastavi korak. Tudi za današnji komentar o izplačilu tako imenovane ”zavrnjene nagrade” sem si izbrala dve ”odskočni deski”.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|17. 7. 2023
Milena Miklavčič: Kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju

Za vsako razmišljanje, za malodane vsak korak, ki ga storimo, potrebujemo ”odskočno desko”, ki nas vodi po poti do samoopredelitve ob problemu, ki nam zastavi korak. Tudi za današnji komentar o izplačilu tako imenovane ”zavrnjene nagrade” sem si izbrala dve ”odskočni deski”.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Naš gost

VEČ ...|26. 2. 2022
Milena Miklavčič

Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.

Milena Miklavčič

Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.

spominživljenje

Naš gost

Milena Miklavčič

Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.

VEČ ...|26. 2. 2022
Milena Miklavčič

Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Duhovna misel

VEČ ...|14. 8. 2025
Sveče na oknu, lučke na ulicah

Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sveče na oknu, lučke na ulicah

Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|9. 8. 2025
Alenka Rebula: Ponudba poletja - Manj pričakovanj, več notranjega miru

V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti. 

Alenka Rebula: Ponudba poletja - Manj pričakovanj, več notranjega miru

V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Pogovor o

VEČ ...|13. 8. 2025
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Radijski roman

VEČ ...|14. 8. 2025
Pot do Resnice, Ana S.T., založba Ognjišče - 1. del

V prvem delu romana Pot do Resnice smo slišali zgodbo Aninega otroštva. Avtorica romana, ki je izšel pri založbi ognjišče je Ana S. T.

Pot do Resnice, Ana S.T., založba Ognjišče - 1. del

V prvem delu romana Pot do Resnice smo slišali zgodbo Aninega otroštva. Avtorica romana, ki je izšel pri založbi ognjišče je Ana S. T.

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 8. 2025
Jožica Svete, Radojka Šverko, Gianni Morandi, Elvis Presley

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  Spomnili smo se tudi Gabi Novak. Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:13_JOŽICA SVETE - NAJINO IN NAŠE MORJE  
0:06:15_GABI NOVAK - VINO I GITARE  
0:09:51_MARIA MCKEE - SHOW ME HEAVEN  
0:14:32_Stane Mancini - Mandolina  
0:19:08_Mario Tessuto - Lisa Dagli Occhi Blu  
0:20:49_GABI NOVAK - DUGA JE DUGA NOČ  
0:24:40_ELVIS PRESLEY - CANT HELP FALLING IN LOVE  
0:28:31_ANDREJ ŠIFRER - KO ZVONOVI ZAPOJO 
0:33:12_GABI&ARSEN - PJESNIKOVA ŽENA  
0:36:33_ANGELA WIEDEL - SANTA MARIA DELLA MONTAGNA  
0:40:35_Nino Robić - Zemlja Pleše  
0:43:05_Radojka Šverko - Kud plovi ovaj brod  
0:45:56_GIANNI MORANDI - NOTTE DI FERRAGOSTO  
0:48:42_QUEEN - HEAVEN FOR EVERYONE  
0:56:33_NICOLA DI BARI - LA PRIMA COSA BELLA  
0:59:44_IRENA VRČKOVNIK - IL TEMPO PASSATO  
1:05:21_BETI JURKOVIČ - SPOMIN 
1:08:27_TOM JONES - I`M COMING HOME  
1:16:39_Vice Vukov - Zvona moga grada  
1:20:51_GIGLIOLA CINQUETTI - NON NO LETA  
1:24:38_Duo sa Kvarnera - Mandoline u noći  
1:28:02_DOMINIK KRT FRANC JUVAN - PODOBICA 

Jožica Svete, Radojka Šverko, Gianni Morandi, Elvis Presley

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  Spomnili smo se tudi Gabi Novak. Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:13_JOŽICA SVETE - NAJINO IN NAŠE MORJE  
0:06:15_GABI NOVAK - VINO I GITARE  
0:09:51_MARIA MCKEE - SHOW ME HEAVEN  
0:14:32_Stane Mancini - Mandolina  
0:19:08_Mario Tessuto - Lisa Dagli Occhi Blu  
0:20:49_GABI NOVAK - DUGA JE DUGA NOČ  
0:24:40_ELVIS PRESLEY - CANT HELP FALLING IN LOVE  
0:28:31_ANDREJ ŠIFRER - KO ZVONOVI ZAPOJO 
0:33:12_GABI&ARSEN - PJESNIKOVA ŽENA  
0:36:33_ANGELA WIEDEL - SANTA MARIA DELLA MONTAGNA  
0:40:35_Nino Robić - Zemlja Pleše  
0:43:05_Radojka Šverko - Kud plovi ovaj brod  
0:45:56_GIANNI MORANDI - NOTTE DI FERRAGOSTO  
0:48:42_QUEEN - HEAVEN FOR EVERYONE  
0:56:33_NICOLA DI BARI - LA PRIMA COSA BELLA  
0:59:44_IRENA VRČKOVNIK - IL TEMPO PASSATO  
1:05:21_BETI JURKOVIČ - SPOMIN 
1:08:27_TOM JONES - I`M COMING HOME  
1:16:39_Vice Vukov - Zvona moga grada  
1:20:51_GIGLIOLA CINQUETTI - NON NO LETA  
1:24:38_Duo sa Kvarnera - Mandoline u noći  
1:28:02_DOMINIK KRT FRANC JUVAN - PODOBICA 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 8. 2025
Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

Nataša Ličen

družbanarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan